Ko je starejši sin shodil, sva mislila, da bodo sprehodi poslej potekali brez vozička. Napaka. Najin sin se je izkazal za khmm, lenuha. Čeprav je znal hoditi, pa se mu to ni dalo. Raje se je še naprej vozil v vozičku. Saj sem mu včasih zavidala (še posebej, ko sem neprespana porivala voziček). Lepo poležavaš in si brez posebnega truda ogleduješ svet okoli sebe, vso hrano, pijačo in celo igrače imaš na dosegu roke, malo zakinkaš, če si utrujen in nasploh je vožnja pravi užitek.
Tako ne gre naprej, sva se strinjala. Pa sem začela iskati poganjalce. “Saj tukaj še vedno sediš, noge bo pa že malo premikal za poganjanje”, sem se bodrila. Očarali so me leseni poganjalci retro videza in z usnjenimi sedeži. “Madona, bo frajer” sem nas že videla, kako se sprehajamo po mestu. Potem pa je mož potegnil ročno zavoro v mojem razmišljanju. Naj vendarle pogledam, koliko je poganjalec težek, to je ja najbolj pomemben podatek. Kdo bo to nosil, ko se bo sine naveličal?
Tako sem uvidela, da bom po internetu težko kar po sliki kupila pravi poganjalec. In smo se napotili v otroško trgovino Kakadu. Tam imajo namreč poganjalce razstavljene. Otrok jih lahko preizkusi in z njimi naredi en krog. Pa se je izkazalo, da je bila naša želja po poganjalcu pri njegovih slabih dveh letih preuranjena. Noben mu namreč “ni bil prav”. Za vse lesene je bil premajhen. Izkazalo se je tudi, da so leseni poganjalci težki in zato težko vodljivi.
Naša končna izbira – Kokua LIKEaBIKE Jumper
Po pregledu ponudbe poganjalcev pri Kakadu smo našli, kar smo iskali. Poganjalca, ki je bil zadosti majhen, da je bil Lovru prav. Z njim je takoj naredil dva kroga okrog trgovine, seveda tako po začetniško.
Že na pogled je videti, da je narejen iz vrhunskih materialov. Se pač vidi. Je neverjetno lahek (3,4 kg), narejen iz aluminija, zato ga je Lovro brez težav krmil in poganjal. Ima omejen kot obračanja, zato krmila ni mogoče preveč obrnit. Oja, Lovro je to poskušal in hvaležna sem, da mu ni uspelo, ker bi drugače zagotovo padel. Ima napihljive gume. Sedež pa je narejen iz pravega usnja in je oblazinjen. Ima amortizerje za blaženje tresljajev.
Zelo mi je bilo všeč, da ima priložena dva sedežna droga. Sedež ima veliko nastavitev višine, z daljšim drogom pa še bolj povišamo višino sedeža, zato je poganjalček uporaben še dalj časa.
Edino, kar mi pri poganjalcu ni bilo všeč, je bila njegova cena. Okrog 200 €. Pa sem stisnila zobe. “Bolje da mu kupimo poganjalca, ki je kvaliteten in ga bo uporabljal, kot nekega cenejšega, ki bo na koncu ležal v kotu”, sem se tolažila.
Tako je Lovro dobil svoje prvo kolo, oziroma poganjalčka. Poglejte si njegove prve korake, ki so se v nekaj mesecih spremenili v hitro in drzno vožnjo.
Splošni napotki – na kaj je potrebno biti pozoren pri nakupu poganjalca?
VIŠINA SEDEŽA
Višina sedeža je pri nakupu prvega poganjalca najpomembnejša. Večina poganjalcev je narejena za otroke stare med 3 in 5 leti. Seveda starost ni toliko pomembna, kot je pomembna otrokova višina. Sedež poganjalca mora biti dovolj nizek, da lahko otrok na njem udobno sedi in pri tem na tleh hkrati stoji s celimi podplati. Pomembno pa je tudi, ali se da sedež zvišati, kar nam pride prav pri podaljšanju uporabe poganjalca.
TEŽA POGANJALCA
Pri nakupu poganjalca ne pozabite na težo. Težji kot je poganjalec, težje ga bo otrok poganjal, obračal, porival po klancu… Ne pozabite tudi nase in na trenutke, ko se bo otrok na sprehodu naveličal poganjalca in ga boste morali nositi. V teh trenutkih vam bo vsak gram odveč. Mi smo dokupili poseben trak, ki omogoča nošnjo poganjalca preko ramen.
AMORTIZERJI
Vdolbinice, klančki in luknje prežijo na vašega malčka. Čeprav se to morda ne zdi pomembno, pa je vzmetenje pomembno za varnost vašega malčka, saj ublaži neravnine na podlagi in omogoča varnejšo in prijetnejšo vožnjo.
GUME
Plastične gume so trde in težke. Prednost je sicer, da se ne morejo predreti, vendar so me bolj prepričale napihljive gume. Hej, če bi bile plastične gume toliko boljše, bi jih imela tudi odrasla kolesa, kajne. Napihljive gume so bolj trpežne od plastičnih, poleg tega lahko uravnavamo njihovo trdoto.
Končna ocena
Naša zgodba s poganjalčki je sedaj zaključena. Lovro se dolgo časa ni hotel posloviti od svojega poganjalčka. Ko je njegov mlajši bratec zrasel in “podedoval” njegov poganjalček, je velikokrat svoje kolo vrgel v kot in se skušal stlačiti na poganjalca. Aja, sem omenila, da se je vožnje na navadnem kolesu s pedali naučil v nekaj minutah in brez posebne pomoči (edinole z mojim kričanjem: “Daj noge na pedala in porivaj”.)
Če strnem izkušnje s poganjalcem Kokua Jumper, lahko povem tole:
Prednosti: Izredno lahek, kvalitetni materiali in izdelava, omejen kot obračanja krmila, dodatna višina sedeža, amortizerji, napihljive gume
Slabosti: Cena (vendar vreden svojega denarja, zaradi kvalitete zelo zdržljiv, rabljenega enostavno prodate in dobite nekaj denarja nazaj).
“Všeč mi je bil, ker lahko sediš in hodiš skupaj. Torej, sediš in se hkrati premikaš.” (Lovro, o svojih spominih na poganjalčka).
